Najprej nekaj zamolklih besed, prav kot bi govorila k drugemu in ne k meni. Potem pa je zastokala: »Izidor, ko bi se ravnalo po tvojem, bi bila morala na grmado! ‒ Tudi ti, o Jezus! si verjel vse, kar je pripovedoval Marks Wulffing in ‒« ‒ prav tiho je dostavila ‒ »ti ljuba mati sedem žalosti, kar vem, da bo te laži v prihodnjih letih še marsikdo verjel!«