Tisti dan sem zapuščal loški grad v zavesti, da nam freysinški škof noče pomagati. Na poti iz Loke je jokala moja duša in mislil sem nanjo, ki je bila v verigah in katero obiskati nisem imel poguma. Mislil sem nanjo ‒ ali pred očmi so mi ležale tudi bogate njive in zeleni visoški travniki, kar je bilo vse moja last.