Oko njegovo je mrtvo zrlo čez tujki, kakor da bi ju tu ne bilo.
»Hoteli sta pogledati to bivališče, kontesi,« dejal je s komaj zakritim sarkazmom, »a moja krivda ni, če nista dobili tiste romantike, katero sta brez dvombe pričakovali. Pri nas je prozaično vse, in poezija na Strugi ne poganja svojih cvetov.