Življenje mu je kakor starodaven gozd, v katerem so okamenela drevesa in okamenele veje na njih!« Ko škof ničesar ne odgovori, nadaljuje: »Najlepši trenutek v življenju, visoki gospod, je pač tisti, ko se človek zave te poezije, s katero je obdana domačega jezika beseda vsaka, ko se človek zave, da mora ta jezik ljubiti nad vse. Dobro se ga še spominjam, tistega trenutka!