Obračal je srpo oko po jezdarnici ter opazil Jurija Ljudevita, ki se je bled kakor smrt tiščal k steni ter tiščal krvavo roko proti trebuhu, da bi z obleko ustavil kri, ki je še vedno tekla iz rane.
»No, saj sem dejal,« dostavil je ironično, »da bode naš Ludovicus svoje prste vmes vtikal! Že si nekaj staknil, kakor vidim!