In še na smrtni postelji bom se sramoval, da sem na Turjaškem gradu sprejel svojega veličastnega vladarja med golimi stenami in pri prazni mizi!«
»Pomirite svojega duha, gospod glavar,« odgovoril je Leopoldus, »saj toliko imate vendar v shrambah turjaških, da se bodemo opoludne najedli mi in naši konji. In če ne, bodemo lakot trpeli!