Kdor bi trdil, da je radovednost pri ljubljanskem mestnem občinstvu sad novejših dob, trdil bi nekaj, kar nikakor ni upravičeno v zgodovini slavne naše stolice.
Že za naše pripovesti je bila radovednost po beli Ljubljani tako razvita in razcvetena, kakor jo imamo priliko opazovati danes, ko se v krasnem našem mestu vse zve in vse zvedeti hoče. Če se je tedaj ponudila prilika gledati kak ‘špektakul’, kakor pravi slavni naš Valvasor, dvignila se je cela Ljubljana na noge, da bi gledala, kritikovala, hvalila, grdila in obrekovala, prav tako kako še dandanes, ko je od tedaj preteklo že več nego dvesto let!