Kakor vsak renegat ‒ posebno če je postal dvorni svetnik ‒ je bil Gentz eden največjih prosjakov, kar jih pozna zgodovina. Ves čas, kar je trajal kongres, ga je trla neprestano samo ena skrb, da bi iztisnil posameznim državam kolikor mogoče najvišje »gratifikacije«. Vodil je protokol pri kongresnih konferencah ter sestavljal vse najvažnejše listine in razglase, ki so tiste dni sloveli zaradi mojstrskega sloga in reakcionarne vsebine.