Srečal ju je gospod Ciril ter jima preskrbel dober prostorček. Preril ju je skozi množico in, ker je bil duhovnik, je smel suvati s komolcem na vse strani, ne da bi se bil kdo upal, upirati se mu. »Tule bomo obstali,« je izpregovoril zavestno, »in gledali cesarju ravno pod nos!