Užaljen je bil; bolj nego srce mu je bila zadeta čast, ko si je vendar vedno domišljal, da bi si morali ti Češkovi, ti steklarji, v čast šteti, če je hotel Andrej Smole njih hčer vzeti v zakon. Nesrečno to dekle pa ga je smešilo pred celim svetom ‒ in rogove je nosil prej, nego je bil poročen v frančiškanski cerkvi. Kot osat je bil, ko je prisedel k svoji bodoči tašči.