Hodeč mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. V predalu za obleko je bila razgrnila nad to kos belega papirja, in na tem papirju je ležalo moje »srce« z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila.
O moji starosti potemtakem Presečnikovo dekle ni bilo prepričano!