Obrnivši se, zapazim ob strani svojega konjička s prtljago. Povodec pa mu je držal stari moj znanec, profesor z vseučilišča Svetega Simplicija. »Čakam te že dolgo uro,« ogovori me ponižno, »žival je nestrpljiva in vročekrvna; neprestano bije s kopiti ob zemljo!«