Ko so mati videli, da stokam še vedno lahko, so si oddahnili. Z očmi so premerili razdaljo od klopi do bogkovega kota ter verjetno pri sebi na hitro ugotovili, da so moje roke ravno toliko dolge, da so dosegle prtiček na polici.
»Samo da se Sveto pismo ni raztrgalo...« so se sklonili h knjigi, jo poljubili ter z veliko ljubeznijo položili nazaj na polico.