Se mi zdi, da ne bova nikoli prišla skupaj, pa čeprav sva drugače prijatelja...« Govoril sem in govoril, samo da se ne bi izdal, kajti ob cesti je bilo pripravljenega že nekaj lesa za našo kočo. Res je bilo, da na njem ni pisalo, za kaj je namenjen, kljub temu pa je bilo nevarno, da nas nemško društvo prehiti.