Po prvi devetletki se mi je izpolnila velika želja, ki pa je kajpada želja vsakega kaplana, da bi bil sam na svojem - dobil sem svojo župnijo na Dobravi pri Kropi. Tržičane sem sčasoma močno vzljubil, posebno zaradi velikega pevskega daru, a ko mi je škof ponudil Dobravo, nisem okleval niti dneva, pa čeprav je bilo treba takoj začeti s popravilom cerkve, z zamenjavo orgel in zvonov... pač z vsem tistim gospodarskim delom, ki čaka vsakega župnika v vsaki župniji.