To pravim zato, ker sem vedno gnal past krave na takšen kraj, kjer sem imel pred seboj vse: travnike, gozd in za njima visoke bele planine... Krave tako in tako niso imele drugega dela, kot da so se pasle; mi, otročaji, pa smo stikali po gozdovih za gnezdi, smukali koruzo na sosedovih njivah in jo pekli, se šli ravbarje in žandarje ter bili nasploh najbolj zaposleni na svetu.
Najbolj smešno pri vsem tem je bilo, da so me oče zelo radi določili za jutranjo pašo.