Velike in male kamniške gospe sem poldrugo desetletje tudi sam odkrival od blizu. Ko sem imel šest let, sem se naučil voziti kolo, in prva daljša pot me je vodila z mlekom na krmilu v sedem kilometrov oddaljeni Kamnik.
»Jejtana, kako priden fantek!« me je pri rumeni hiši počakala kamniška gospa tako prijazna, da se je kar topila.