Ko sva jih naredila pet ali šest, sva brž skočila na kolo in jih šla prodat. Tako ni ostal v kleti niti eden. Zanimivo pa je, da se je v nedeljo zjutraj prodaja obrnila v svoje nasprotje: na našem dvorišču so se zmeraj znašli po trije, štirje, včasih tudi po pet posameznikov, ki so želeli kupiti žegen.