Spontano so nastajale tako raznovrstne umetnije različnih velikosti, da sva jih po končanem delu tudi sama po pol ure občudovala in ob tem premišljevala, kdo bo ta in ta žegen nesel v cerkev.
Izdelovanje pa je bilo sila počasno in tudi nadvse naporno. Posebno vrvica se nama je nesramno zajedala v prste, roke so naju bolele tudi zaradi močnega zategovanja, povrhu pa nisva bila vajena sedeti na istem mestu po ure in ure.