»O, pri vas pa zgodaj barvate pirhe!« so se nama posmehovali v šoli, midva pa sva bila ob umetniškem užitku, ki nama ga je dajal pogled na pisane kupe oblancev in ob misli na dobro prodajo, vzvišena nad nizkimi pripombami.
»Umetniki smo zmeraj korak pred navadnimi ljudmi...« sva se smehljala ter barvala naprej in naprej, iz dneva v dan. Vse do tistega dne, ko je bilo oblanje pripravljeno.