Njegove besede sva vzela tako zares, da sva odvlekla v gozd rehto, pod njo natresla nekaj zrnja, rehto naveznila na količek, količek pa privezala na vrvico. Po ure in ure sva čepela za grmovjem in čakala, da bi se kakšen fazan ali fazanka ujela na zrnje. Videti je bilo, da so naju začutili že veliko prej in na rehto nisva ujela niti vrabca.