Baški Lužnik je mislil in trpel takisto, le kadar je bil pijan. Bili so, ki so trezno premišljali žalostno reč, kadarkoli so stali za brusom s sekiro, krivačem ali renčelico, s koso pod kladivom, s srpom pod oslo. Bili so, ki so zjutraj vstajali na tlako in niso vedeli, ali ne bodo legli zvečer spat s krvavimi rokami, bili so ‒ in teh je bilo največ ‒ ki so zjutraj vsak dan molili, naj jih Bog obvaruje najhujšega, da bi tisti dan ne ubijali.