Štefan je sedel molče zopet za mizo. Andrej je postavil na mizo hleb kruha in bokal domačega vina. Mirno sta nato brata kramljala o slabi letini, o novi, strožji prepovedi glede novin in o zadnji Andrejevi globi, ker je kljub strožji prepovedi, kakor so rekli v Tolminu, izčistil tako »novino«, ko je iztrebil iz senožeti nekaj grmov in kup kamenja, obraslega z leskovjem in robido.