»Če je tako,« je vzkliknil Štefan, »potem mi le še povej, kako more Bog gledati tako mirno ... « Andrej mu je segel v besedo: »Pusti Boga: Bog ni kriv ne desetine ne tlake. Tu notri,« je potrkal na knjigo, »sem bral, kako je Samuelu povedal, kaj bodo imeli v Izraelu, ko so hoteli imeti kralja. Tudi mi smo šli sami pod kralje, pa jih zato imamo z desetino in opravki in smo hlapci.«