Vso pot čez Dobrave je Gregor razsipal s svojim bogastvom.
»Molči no, ki si ubog kot cerkvena miš,« ga je opomnil Breščak. Tedaj jim je prišla naproti Breščakova hčerka Marija, lepa nizka deklica, s kaj čudno zagorelim vratom, da so jo dražili, češ ali se ne zna umiti.