Bila je mična in polna deklina; prav toliko lenobna in nemarna, da je bila še bolj prijetna. Janezu Matku sicer ni bil povšeči zet, a hčeri edinici kot vdovec ni mogel nasprotovati, da ji ugaja mladenič, ki je o njem govorila vsa Tolminska kakor o čudovitem junaku in trpinu in ki se je moral paziti biričev in tolminske gospode. Ne da bi se menila mlada dva za Petra, sta se igrala po svoje.