Vse jih je ganila, celo tepčka, ki je kakor poredni otroci začel tuliti, zastonj nastavljal zvesti hčerki še drugo lice, naj ga udari, in se nato sam klofutnil, da so se gledalci zopet smejali, Delmestre zopet zbudil in Mels zopet Radetiča nadlegoval, kaj je rekla. Tolminci so odšli, alegorija je dostojno zaključila igro z vdanostno izjavo cesarju na Dunaju. Gostje so obsuli grofa Rabatto s čestitkami.