Vzhajal mu je iz grozotnega videnja v zadnjem spanju, rasel mu je v neznansko čudno spoznanje, da prihaja od nekod strašna nesreča, ki ni punt, marveč nekaj hujšega, nedopovedljivo, nedoumljivo, zadnje, pogubljenje od kraja do konca, žalost brez dna in vrha. »Bog pomagaj, Mohor!« je vzkliknil birič s posinjelimi ustnicami, »ne! Obupal ne, obesil se ne boš.