Ko je Mohor Kacafura samega sebe tako nagovoril in doumel nekaj, kar mu je bilo do tistega trenutka nejasno, je iskal, kako bi vedril kolikor moči prijetno. Z roko si je pogladil nemarne brke, ki so mu nečedno sršeli nad ustnice, obrisal nato pot s tolstega lica, zasopihal trikrat in se spustil udobno na kup sena, ki ga je bil prinesel v duplino. Naslonil se je s hrbtom ob skalno steno in zamižal.