Tako je rekel, a dvignil se je le in šel prižgat k ognju v peči malo oljenko in jo zataknil v slepo okno pri vratih ob peči. Vzduh domačega, iz zrelega kosteničevja pridelanega zelenega olja je udaril Golji v nos in napolnil vso izbo s težkim, na kašelj dražečim vzduhom. Nejevoljno je zamrmral: »Žgeš pa tudi tak smrad, da se bodo miši po luknjah zadušile.«