Žena Tinčetova pa je tedaj zavpila in se sesedla ob ognjišču. Tako se je ustrašila, ko je zdajci zagledala Martina, ki ni šest let čula o njem drugega, kakor da je dobil šestnajst smrtnih ran. Tinče je vzkliknil veselo: »Jej, Martin, kako prav si mi prišel!«