»Daj, Mohor, daj,« je čustvoval župnik, »postavi se, da bosta videla, kaj vse veš in da nisi zastonj župan.« Ko pa se je tudi župan nekaj krati ozrl po njem v dvomu, kako, je bilo župniku še prijetneje. »He,« je mislil samozavestno in dobrohotno obenem, »veliko tega sem ti že povedal, vsega pa še ne.