Sama težka žalost mu je še ležala v duši, pa ni vedel, ali je žalosten zaradi sebe ali tega, kar je doživel v Tolminu. »Peccavi,« je mrmral. Obšla ga je trudnost, da je sedel in naslonil lice med roke. Pa ga je prijelo težko in sladko; solze so mu navrele v oči.