In potem, po dveh urah polne zvočne besede je govoril vikar krčevito slovo za rajnim in prosil nebo, da bi dalo Cerkvi pravih apostolov, ohranilo krepostne v kreposti in nagnilo šibke k dobremu ... Družba pogrebcev se je razgubila. Vikar Potrebujež je stal sam ob novem grobu.