Oko je omahnilo ob sliki navzdol, kakor v prepad, v kraje velikega mesta Babilona; stolp napuhnjene volje je videl daleč čez morje stotero zlo in greh, ki se je bil od vlačugarskega mesta razlil v sever in jug, na vzhod in zapad. Zabolelo je v duši, dokler se ni oko odpočilo v prečudnem mestu Jeruzalemu sredi zemelj, v mestu zveličanja, ki je bilo vpeto v zidove kakor v prstan, in so ga križema delile ceste. Tam blizu je rasla Golgota in je krvavel na gori človek, razpet na križ, daleč viden, kakor luč na gori: do Babilonije blodne in do volkulje na sedmih holmih v Rimu, do mesta »qui tenet orbis frena rotundi3«.