»Hudič, nečista žival!« je vzkliknil in mislil: »Še v mojem petdesetem letu me preganja in bega, da gorim vsako pomlad, kakor živinče, ko se mladí in ko popje poganja.«
Polglasno, pikro je mrmral: »Pa celó za sadlom te svoje krščenice, ki je iz krvi vlačugarskega rodu in sem jo vzel v hišo, da bi duše ne zgubila, kakor jo je mati.« Vstal je sunkoma izza mize.