Obrnil se je in je obhajal tovariša svojih zadnjih poti, vse groze, vse žalosti ... Potem pa je obšla njega samega prečudna trudnost. Bolečina se mu je oglasila v udih in je molil veliko besedo ob besedi, ki je meso postala in je čutil: »Oči imam in ne vidim, ušesa imam in ne slišim, stojim in ne vem, kako.