Pa leže pod sod, da bi pil in hlastne preveč; vstane in ga sam hudič vrže v mojo vežo moji neprijazni besedi naproti. Pa je vzrasla hudoba v njegovi krvi in sem ga po krivici stepel in zvezal in leži doli, kakor da ni človek, in spi in hvala Bogu, vsaj nič vedel ne bo, ker je pijan, kaj je bilo in kako! Vikar je naglo vstal in šel v »sobo sveta«.