Skozi odprto okno na zapadni strani iz hišnega vrta je plal v nizko sobo vonj mlade zemlje. Sonce na zapadu se je sejalo kakor rumena moka po kar opranem podu kot mogočen četverostran pramen, v katerem je igralo morje drobnih praškov, padalo, gibalo navzgor, vrtinčilo ob oknu in ginilo pri vratih v nič in senco. Iz vrta gor je bilo slišati pogovor moškega z žensko.