Včasih mu je legla čez lice pajčevina, zasejana v negotovo in vlažna od nočne megle. Vse in vsakršno jesensko doživetje je srečaval, le človeka božjega, potnega na cesti ni srečal. Tihota je zdaj pa zdaj zajela ovinek pred njim, nato je zopet vzšel v ključe, v šum vode pod cesto in v plahuta joče zamahovanje jeke v stenah in mejah nad cesto.