Na volčanski strani je opazil oboroženo stražo in ugibal, čemu stoji tam. Mirno in tiho je šel mimo in zavil po cesti na Kobarid. Hodil je zmerno in razmišljal neprisiljeno, neposredno od predmeta do predmeta, kakor je srečaval in videl: sivega pastirja doli ob Soči, kako je zleknil sam vase, glas živinskih zvoncev nekod z Mrzlega vrha, dimečo se kopo na ravnici nad cesto, strahotno božje znamenje v skali nad seboj.