Si zdrava?« Deklica se je zganila, dvignila glavo in onemela sredi besede: »Zdra‒« »Od kdaj si takó, to povej!« je bruhnilo iz njega in je stopil odločno za korak bliže, da je čutila vonj njegove moške sape na svojem obličju in jo je zajelo kakor opojen oblak: »Ali si sama po sebi ali nisi?« Lojenka na mizi je zadrhtela, plamen je trepetal; vsi obrazi na »sliki sveta« so živeli: zveri s prečudnimi ime ni, ljudstva s predivnimi razrastki, nečedna bitja z ustnicami kakor rjuhe, z očmi kakor jegulje, z udi tako nesramnimi, da obhaja stud ...