»Pa kruh?« je vprašal vikar. »Dobim ga od pastirjev, ker jim zdravim živino in otroke,« je odgovoril vrač in potožil: »Stari so sicer nezaupljivi in se boje; ne puščajo radi otrok k meni.« Nato pa je vzdrhtelo svetlo v njem: »Otroci so modrejši, ni jih strah.