Našega naj pa hudič vzame.« Tako so vzljubili mladeniča, ki je sedel med njimi, zaradi strica; za duhovnega, ki so ga hoteli ljubiti, pa ga niso mogli, ker ga ni bilo ... Mlada točajka, vsa nemarna v nošnji in prezrela v ude, je slonela ob podbojih vrat in pogledovala poželjivo po mladem in čednem gosposkem dijaku, kateremu je lezlo vino v ude, da je postajal domač in zaupljiv.