Sredi med vikarjevo sveto spoznanje je zapela od zunaj z vrta neskončno vabljiva pesem v tujem jeziku, ki je 1 kot resnični 2 kot zapeljivec govoril še slaje iz nevajenih dekliških ust: Meum est propositum in taberna mori ... Vikar je planil burno k oknu in je videl. Doli je stala Kátrica in snemala oprano suho perilo z vrvi, ki je šla nad gredami.