Čutil je živo, da ga je glavar popadel za besedo. Šele čez nekaj časa se je bolj osvestil in odgovoril: »Hotel sem povedati, da imate moč; ali bi pa bilo pravično, ne vem.« Nato je začel govoriti z nenaravno slovesnostjo, kakor bi hotel glavarja zlepa uveriti, da se je zagovoril, da je bleknil iz srca in ne iz razsodnosti, iz usmiljenja do sirot, do lačnih otrok in otročnic in iz zaupanja v glavarjevo besedo: »Pa saj hlapci nimajo besede v pravdi gospodov.