Tisto jutro zatem se je zbudil in preštel svojo gotovino, par srebrnih dvajsetic in prgišče zelenkastih četrtakov. Molče je vtaknil glavo v vodo, oblekel jopič in storil trden sklep, da gre v svet, in če mora pri zadnjih hišah začeti beračiti.
Tako je počasi in pol nezaveden koračil po cesti, in prav tisti hip je nekdo hitel s Peči doli na cesto in Tomaž je mrmral nekaj silno neprijaznega pred se in hitel, da bo preje mimo poti na Peč.