In v hipu je zamrla nemoč v nji, zjasnilo se ji je, ko da je šinilo naenkrat sto solnc v morje megle. S tresočo roko je poiskala Anica v predalu, kjer je hranila spomine na mater, na prvo obhajilo in božje poti, s krvjo poškropljeni listič. In čitala je venomer eno: prekličem, prekličem, prekličem...