Anžetu se je zazdelo, da je nekje nekdo zaškripal z zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo.
»Pojdi spat in se ne boj,« je dejal Luka, in Anže je poslušal... * * *
Skoro nekaj enakega ko v podstrešju, kjer je sedel Luka ob bornem ležišču, na katerem se je vila Jerica, se je godilo v prav istem času v drugem nadstropju doli, kjer je ležal do smrti truden Juri, in je sedela mati ob njem.