Ni še bil zbral svojih misli, kaj mu je storiti, dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive vrednosti, in da bi bilo skoro neumno, ne poslužiti se te prilike, ki mu je tako nenadno potisnila v roko toliko svoto, ko so se odprla zopet vrata, in je vstopila Neža. Rahlo vznemirjen je gledal Luka na njo, in zdelo se mu je, da ga Neža presunljivo gleda. »Mogoče ga je opazila tudi ona, in je prišla zdaj ponj,« ga je pretreslo, in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila s pogledi po tleh, nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoč: